Že nekaj časa nenehno poslušamo kako je bilo leto 2014 uničujoče za bolj ali manj vse pridelke. Seveda so bile s tem prizadete tudi oljke. Vse obtožbe so namenjene samemu letu 2014, kot da je
deževje in pomanjkanje sonca odgovorno za prav vse tegobe, ki so nas pridelovalce doletele. Odločil sem se stopiti v bran letu 2014, saj menim, da so kljub vsemu nastali situaciji botrovali tudi drugi dejavniki. Dejstvo je, da je bilo leto bogato z dežjem in prav nič radodarno s soncem in toploto, pomisliti pa je potrebno tudi na to, da ima prav vsako leto svoje muhe.

Posledice deževnega leta 2014, ki so vidne na oljčnem olju se kažejo predvsem v tem, da so olja blažja (kar velikemu številu potrošnikov celo ustreza). Olja so manj pikantna, kar pomeni, da je v njih manjša količina polifenolov (več vode namreč pomeni manj polifenolov), olja imajo zato manj grenkobe in pikantnosti, nežnejši vonj v primerjavi s sušnimi leti. Po mojem mnenju je to vsa krivda
leta 2014.

Za vse ostale tegobe pa smo odgovorni tudi pridelovalci sami, saj smo bili enostavno nepripravljeni na takšno leto. Pogosto pričakujemo od oljk, da se bodo same, brez naše pomoči branile pred vsemi
zunanjimi dejavniki. Mislimo, da zadošča če jo obrežemo in oberemo, kar pa jasno ne zadošča.

Mi smo v letu 2014 imeli največji pridelek doslej, saj smo spremljali kaj se z oljkami dogaja, nudili smojim vso potrebno pozornost in ljubezen ter izkoristili znanje iz leta 2010, ki je bilo tako kot leto 2014 zelo deževno. Kombinacija izkušenj iz preteklih let ter pozornosti in ljubezni do naših oljk se je izkazala za dobitno, zato jo v prihodnosti svetujem vsem pridelovalcem oljčnega olja.

Tokrat sem se odločil malce pozornosti nameniti obrezovanju oljk. V času obrezovanja se veliko vozim in moram priznati, da sem videl že prav vse mogoče načine obrezovanja oljk. Ko vidim oljke, ki niso obrezane kot bi morale biti ali pa še huje, tiste, ki sploh niso obrezane, me prevzame žalost. Dejstvo je, da je najslabša stvar, ki jo lastnik lahko naredi oljki prav to, da je sploh ne obreže.

Ponovno moram poudariti, da oljka potrebuje obilo pozornosti, potrebno je spremljati njeno rast in razvoj, saj jo le tako lahko pravilno obrežemo. To pomeni, da se vsaka oljka ne obrezuje enako. Potrebno je upoštevati podnebje, starost, vrsto, rast,…ter vsem tem okoliščinam prilagoditi način obrezovanja, da dobimo vrhunske plodove. V vsakem primeru je oljko bolje obrezati na kakršenkoli način, kot da se je sploh ne obreže.

Osebno raje vidim oljke, ki so obrezane tako kot morajo biti, saj tako ne izgubljajo energije z nadomeščanjem vseh vej in vejic, ki so bile odrezane po nepotrebnem. Za zaključek vsem oljkarjem svetujem, da spremljate svoje oljke in jih obrežete tako kot si zaslužijo.

Nakon dugo godina što proizvodimo ulje, odlučio sam da mu sašijem i prikladno odijelo. Budući da znam da se radi o kvalitetnom proizvodu htio sam nešto što će mu pristajati, a isto tako biti moderno i puno energije kao što sam i ja.

Odabrao sam Studio Make da izradi etiketu za mojeg Extraistrian-a i nisam pogriješio. Etiketa je baš onakva kakvu želim i tražim nekoliko godina…moderna, jedostavna i snažna (nadam se da se i vama dopada). Normalno, uz etiketu ide i web stranica koja prati istu recepturu kao i etiketa, moderno i jednostavno (također se nadam da vam se dopada).

Ipak ovaj web će biti malo drugačiji od ostalih. Osim osnovnih imformacija o ulju i obitelji na webu ću stalno dodavati moja razmišljanja i iskustva o maslinama i maslinovom ulju, te na taj način (nadam se) pomoći svim radoznalcima koji vole masline i maslinovo ulje (kao ja). Također za sva pitanja i komentare slobodno mi se obratite, stojim na raspolaganju.

P.s. Hvala studiu Make