Osvrt na berbu 2014.

Že nekaj časa nenehno poslušamo kako je bilo leto 2014 uničujoče za bolj ali manj vse pridelke. Seveda so bile s tem prizadete tudi oljke. Vse obtožbe so namenjene samemu letu 2014, kot da je
deževje in pomanjkanje sonca odgovorno za prav vse tegobe, ki so nas pridelovalce doletele. Odločil sem se stopiti v bran letu 2014, saj menim, da so kljub vsemu nastali situaciji botrovali tudi drugi dejavniki. Dejstvo je, da je bilo leto bogato z dežjem in prav nič radodarno s soncem in toploto, pomisliti pa je potrebno tudi na to, da ima prav vsako leto svoje muhe.

Posledice deževnega leta 2014, ki so vidne na oljčnem olju se kažejo predvsem v tem, da so olja blažja (kar velikemu številu potrošnikov celo ustreza). Olja so manj pikantna, kar pomeni, da je v njih manjša količina polifenolov (več vode namreč pomeni manj polifenolov), olja imajo zato manj grenkobe in pikantnosti, nežnejši vonj v primerjavi s sušnimi leti. Po mojem mnenju je to vsa krivda
leta 2014.

Za vse ostale tegobe pa smo odgovorni tudi pridelovalci sami, saj smo bili enostavno nepripravljeni na takšno leto. Pogosto pričakujemo od oljk, da se bodo same, brez naše pomoči branile pred vsemi
zunanjimi dejavniki. Mislimo, da zadošča če jo obrežemo in oberemo, kar pa jasno ne zadošča.

Mi smo v letu 2014 imeli največji pridelek doslej, saj smo spremljali kaj se z oljkami dogaja, nudili smojim vso potrebno pozornost in ljubezen ter izkoristili znanje iz leta 2010, ki je bilo tako kot leto 2014 zelo deževno. Kombinacija izkušenj iz preteklih let ter pozornosti in ljubezni do naših oljk se je izkazala za dobitno, zato jo v prihodnosti svetujem vsem pridelovalcem oljčnega olja.